Kultna ameriška zasedba Crimson Glory ne potrebuje posebne predstavitve. Gre za bend, ki je skupaj z imeni, kot so Queensrÿche, Fates Warning in Watchtower, na krilih albumov Crimson Glory (1986) in Transcendence (1988) definiral ameriško smer progresivnega metala, nato pa nekako zdrsnil v ozadje. Po dveh neuspehih je skupini leta 2023 dokončno uspelo izpluti in ustvariti nov studijski album. Ploščo Chasing the Hydra, s katero bodo 17. aprila prekinili svoj skoraj 30-letni studijski post.
O njej, o tem, kako pazljivi morajo biti pri samem izvajanju in načrtovanju povratka, preteklosti in še marsičem zanimivem sem se pogovarjal z bendovim soustanoviteljem Benom Jacksonom. Posnetek pogovora je na voljo na dnu strani.
Moderno, a premišljeno nadaljevanje kultne preteklosti
Na začetku pogovora sva se dotaknila samih odzivov na naslovni singel s prihajajočega albuma Chasing the Hydra (po najinem pogovoru so izdali še “Angel In My Nightmare”, ki ji lahko prisluhnete na koncu intervjuja): “Deležni smo bili veliko pozitivnih odzivov. Zgleda, da je ljudem res všeč.” Ob tem je Jackson pojasnil tudi, kakšno mesto ima novi album v sami zgodovini skupine. Po njegovih besedah se plošča močno navezuje na same začetke: “Mislim, da album predstavlja nekakšno vrnitev k prvima dvema albumoma, predvsem k Transcendence (1988).” Dodal je tudi, da prihajajoči album sicer vsebuje sodobnejšo produkcijo in nekoliko bolj progresivne elemente, vendar ohranja rdečo nit Crimson Glory (1986) in Transcendence (1988), ki sta med oboževalci dosegla kultni status: “Slogovno se nekaterim zdi, da gre za nekakšen tretji del.
Odmevna dediščina za skupino ni predstavljala bremena, temveč motivacijo. “Vedeli smo, da imamo vse, kar potrebujemo, da lahko ustvarimo album na istem nivoju,” je poudaril. Ustvarjanje novega materiala se je začelo približno pred tremi leti, ko so si člani začeli izmenjevati ideje in demo posnetke: “Vse pesmi so povsem nove. Nič ni ostalo iz starih časov. Ploščo smo začeli graditi od temeljev.”
Leta 2023 so izdali prvi singel “Triskaideka”, ki je nakazal, da je povpraševanje po novi glasbi zelo veliko. Glede na dolgoletno studijsko odsotnost skupine so se projekta morali lotiti preudarno: “Oboževalci so “Triskaideko” sprejeli zelo dobro, pogosto je bila deležna primerjav z obdobjem Transcendence (1988). Takoj po izidu so nas vsi začeli spraševati, kdaj pride še album. Nihče od nas v celoti ne živi samo od glasbe, zato smo za novo ploščo potrebovali nekaj let. Nismo želeli hiteti, saj je bilo stvari potrebno narediti pravilno.”
Kakšna je naša (nova) vloga?
Zdi se, da “Chasing the Hydra” črpa navdih iz mitološke zgodbe o sedemglavem zmaju, vendar ima njeno besedilo precej bolj osebno ozadje. Pevec Travis Wills je del besedila napisal v času, ko je skrbel za svojo hudo bolno mater: “Nekatere težave in frustracije, ki jih je doživljal v tem obdobju, je prenesel v njeno besedilo.” Čeprav se na albumu pojavljajo tudi drugi motivi iz mitologije in folklore, npr. pesem “Triskaideka” se osredotoča na vraževerje, povezano s številko 13, ki se pojavlja v kulturah širom sveta, sama plošča ni konceptualna: “Vsaka pesem ima svojo zgodbo in svoje vzdušje.”
Veliko pozornosti so namenili tudi vprašanju, kakšno vlogo bodo Crimson Glory po svoji vrnitvi sploh imeli na glasbeni sceni: “Ne želimo biti nostalgičen projekt, ki bi zgolj preigraval stare pesmi. Želeli smo ustvariti novo glasbo, ki se jo bo dalo primerjati s tisto iz preteklosti, in pokazati ljudem, da smo še vedno ustvarjalni. Imamo tudi že nekaj idej za nadaljevanje, saj ne želimo zaključiti zgodbe zgolj z enim albumom. Treba bo počakati nekaj let, a Chasing the Hydra zagotovo me bo edini album.”
Po izidu albuma skupino čaka precej koncertov, ki se bodo dogajali predvsem v Evropi (koncertni datumi). Jackson meni, da ima evropska publika do metala poseben odnos: “Metal je v Evropi preprosto ogromen. Kot da ste vsi del ene velike skupnosti. Zdi se, da ljudje pri vas res živijo za glasbo.”
Neverjetna predanost profesiji
Po načrtih za prihodnost sva se odpravila v preteklost. Najprej sva se ustavila pri samih začetkih Crimson Glory. Po nekaterih navedbah naj bi skupina prva štiri leta svojega obstoja samo vadila in pripravljala avtorski material. Zanimalo me je, ali je šlo pri tem predvsem za veliko željo po izpopolnjevanju glasbenega znanja: “Točno. Začeli smo kot mladi fantje, srednješolski prijatelji, ki smo ustanovili bend. Tako kot mnogi smo najprej preigravali pesmi izvajalcev, ki smo jih oboževali.”
Takšno igranje jim je pomagalo razvijati glasbene spretnosti, vendar so kmalu ugotovili, da samo to ne bo dovolj: “Ni trajalo dolgo, ko smo ugotovili, da moramo, če želimo s svojim početjem res nekaj doseči, prenehati igrati priredbe in se v celoti posvetiti lastni glasbi. Postali smo izključno avtorski bend.” V naslednjih letih so zato skoraj ves čas namenili ustvarjanju, snemanju demo posnetkov in nenehnim vajam: “Štiri leta smo preživeli ob pisanju pesmi, snemanju demo posnetkov in vajah, vajah, vajah.” Takratni tempo je bil zelo intenziven, saj so vadili skoraj vsak dan: “Vadili smo petkrat na teden po več ur. Ko si mlad in v bendu, ne hodiš na vaje samo enkrat na teden, ampak skoraj vsak večer.” Ravno v tem obdobju so po Jacksonovem mnenju tudi izoblikovali svoj prepoznavni slog in pripravili temelje za prihodnost.
V nadaljevanju pogovora sva se dotaknila tudi albuma Transcendence, ki je izšel konec leta 1988. Zanimalo me je, ali danes, z več kot tridesetletno časovno distanco, meni, da bi lahko skupina dosegla (še) večji uspeh, če bi album izšel nekoliko prej, in ne v času, ko so se nekatera večja metalska imena opazno pomaknila k mehkejšemu zvoku. “Naš prvi album je izšel oktobra 1986, Transcendence pa novembra 1988. Med prvim in drugim albumom je minilo približno dve leti,” kar je po njegovem mnenju povsem primeren čas za pripravo kakovostnega albuma. “Nekatere skupine izdajo album vsako leto, vendar mislim, da sta dve leti pravi čas, da pripraviš res dober album,” je še pojasnil.
Vedno večje časovne vrzeli med albumi
Po uspehu albuma Transcendence je skupina doživela nekaj sprememb. Leta 1991 je izšel njen tretji album, ki je prinesel precejšen slogovni premik. “Bil je zelo zanimiv album,” pravi Jackson, “vendar se ni tako močno povezal z oboževalci.” Po izidu se je zasedba praktično umaknila z glasbene scene: “Bend je bil po izidu odsoten skoraj desetletje”. Šele leta 1999 sta ga Jeff Lords in Jon Drenning ponovno kontaktirala z idejo, da bi obudili skupino in posneli album Astronomica.
Ko danes razmišlja o zgodovini skupine, meni, da bi lahko dosegli večji uspeh, če med albumi ne bi nastajale tako velike časovne vrzeli. “Eden od razlogov, zakaj skupina ni večja, je ta, da je med tretjim in četrtim albumom minilo skoraj 10 let. Po četrtem pa jih je minilo še več. Verjetno bi lahko v vsem tem času izdali precej več albumov, a takšno je pač življenje.” Po njegovem mnenju je ravno kontinuiteta ključnega pomena: “Če želiš v glasbeni industriji zares uspeti in ustvariti močno vez z oboževalci, moraš izdati album vsakih nekaj let.”
Pogovor se je nato dotaknil tudi vprašanja promocije in sprememb v glasbeni industriji, kjer prednjačijo internet in družbena omrežja: “V osemdesetih letih so poslušalci za nov album ali skupino večinoma izvedeli le od prijateljev ali iz glasbenih revij, kjer so prebrali recenzijo ali intervju. Danes je situacija povsem drugačna. Obstaja ogromno spletnih glasbenih portalov, specializiranih metal strani, podcastov in družbenih omrežij, zato je širjenje novic o novi glasbi bistveno hitrejše in enostavnejše. Že kratka objava na večjih portalih, kot sta Blabbermouth ali BraveWords, lahko v trenutku doseže na milijone ljudi. Informacija o novem albumu ali vrnitvi skupine se tako razširi skoraj s svetlobno hitrostjo.”
Vse razsežnosti sodobnih tehnologij in prihajajoča turneja
Čeprav je zaradi množičnosti težko slediti vsem novostim, čarobnost ustvarjanja in poslušanja glasbe še vedno obstaja: “Danes je na sceni veliko več skupin kot nekoč. Trg je dobesedno preplavljen z odličnimi glasbeniki in skupinami, ki nenehno izdajajo nove albume. V osemdesetih letih je bilo skupin precej manj, večinoma pa so se v javnosti pojavljale predvsem tiste, ki so bile pri večjih založbah in o katerih so pisale glasbene revije. Danes lahko prideš do velike prepoznavnosti brez založbe, saj družbena omrežja omogočajo veliko večji doseg.”
Pogovor se je dotaknil še ene sodobne teme – umetne inteligence, kjer je Jackson poudaril, da pri ustvarjanju glasbe ostajajo zvesti tradicionalnim pristopom: “Vse naše skladbe nastajajo na podlagi lastne domišljije in ustvarjalnosti. Uporaba umetne inteligence v glasbi je v zadnjih letih postala precej pretirana. Že ob njenem nastanku so mnogi predvidevali, da bo imela velik vpliv na različne poklice in da bodo zaradi nje nekatera delovna mesta celo izginila. Če nekdo umetni inteligenci prepusti pisanje pesmi, gre za zelo poceni rešitev. Glasba mora izvirati iz osebne ustvarjalnosti, iz idej in občutkov. Neposredno iz ljudi, saj je prav to tisto, kar ji daje pravo vrednost in avtentičnost.”
Ob koncu pogovora je beseda nanesla tudi na Benov trenutno vsakdan: “Trenutno se z bendom skoraj v celoti osredotočamo na promocijo plošče Chasing the Hydra, ki izide 17. aprila. Odkar smo objavili novico, imamo skoraj vsak dan intervjuje z različnimi mediji. Velik del časa namenjamo tudi intenzivnim vajam, saj ima album precej kompleksne skladbe z veliko različnimi vložki.” Proces priprav poteka v več korakih: “Basist Jeff in kitarist Mark me pogosto obiščeta, nato pa skupaj vadimo posamezne kitarske dele in usklajujemo aranžmaje. Kasneje se pridružimo bobnarju in nadaljujemo z vajami. Cilj je, da bodo skladbe z novega albuma v koncertni izvedbi zvenele čim bolje.” Poleg vaj se člani Crimson Glory ukvarjajo tudi z vsemi drugimi podrobnostmi, ki spremljajo priprave na turnejo. Od tehnične opreme do odrskih oblačil in organizacije koncertov: “Poleti želimo občinstvu ponuditi čim bolj energične nastope, na katerih bomo poleg novih skladb zaigrali tudi večino klasičnega materiala”.
Ob koncu pogovora je glasbenik poslal sporočilo domačim oboževalcem: “Pozdrav vsem v Sloveniji. Upamo, da bomo lahko nekoč prišli tudi k vam!” Dodal je še, da se skupina veseli ponovnega srečanja z evropsko publiko: “Veseli smo, da smo nazaj, in komaj čakamo, da se to poletje spet srečamo z oboževalci.”