ADI SMOLAR: ‘Pišem pesmi, ki so odraz tega sveta in neumnosti človeka’

Adi Smolar (FOTO: Tomo Jeseničnik)

Nekaj dni pred glasbenim praznovanjem 60. rojstnega dne z velikim koncertom na odru ljubljanske Cvetličarne smo se pogovarjali z legendo slovenske kantavtorske glasbe Adijem Smolarjem. V gledališču Toneta Čufarja na Jesenicah je nastopal v razprodani dvorani, kjer je še enkrat več delil svojo modrost, še prej pa si je vzel nekaj časa za pogovor o dolgoletni in nadvse uspešni karieri. Izobražen, načitan, izkušen. Besedni genij, ki ga misli že skorajda prehitevajo, intervju vzame kar v svoje roke, saj ne rabi veliko vprašanj, da pove tisto, kar je bistveno.

ROCKER.SI: Koncert 17. oktobra v Cvetličarni z Letečimi potepuhi. Peljite me od ideje do realizacije. Kaj lahko pričakujemo? 

ADI SMOLAR: Do konca oktobra imam še dvanajst koncertov! Tega je ogromno, ni samo eden, čeprav smo se osredotočili na tistega v Cvetličarni. Veliko imam dela. To so večinoma dvoranski koncerti za približno dvesto ljudi. Enega večjega sem se odločil prirediti prav zato, da praznujem še skupaj s prijatelji. Ob 60-letnici grem na turnejo, čeprav tega v preteklosti nisem počel. Razmišljam, da je vse minljivo, tudi kar se tiče moje energije … si ne domišljam, da bo šla v nedogled. Dokler še gre, sem se odločil prirediti serijo koncertov od marca do konca leta, ker pa imam tako zelo rad svoje Leteče potepuhe … no, jaz sem bolj njihov kot oni moji … in ker sem vse plošče – pa čeprav v malo drugačni zasedbi – posnel z njimi, mi bo v veliko veselje, da bomo v Cvetličarni nastopili skupaj. Predstavili bomo presek našega dela od leta 1994 dalje, od takrat namreč snemamo skupaj. Povabil sem še nekaj gostov, kot so pihalci, s katerimi sem sodeloval na zadnjem albumu. Na orglicah bo tudi bivši član Letečih potepuhov, tako da se nam res obeta eno prijetno druženje. Nisem imel namreč časa praznovati s prijatelji, zato sem pripravil ta nastop, da se lahko na vajah družimo in zabavamo.

Fotografija osebe Cvetličarna.

ROCKER.SI: V mladosti ste igrali klarinet in harmoniko. Ste razmišljali, da bi nastopili s tema dvema inštrumentoma? Še znate?

ADI SMOLAR: Težko mi je igrati harmoniko zaradi dolgih nohtov na desni roki, ker mi drsijo tipke. Bi pa še znal. Ampak ta koncert ne bo cirkus, da bi iz sebe delal multiinštrumentalista. Težava bo že, kako izbrati približno trideset pesmi, da bomo napolnili dve uri in trideset minut programa. Morda še več. Bom pa izrekel tudi nekaj svojih modrih misli, ampak pri meni je tako, da se kaj dosti ne pripravljam na to, kaj bom povedal na odru. Kar zadeva vmesnih govorov, počnem vse spontano. Vrstni red bo določen, fantje bodo imeli listke, ampak so že vajeni, da si sredi koncerta tudi premislim. Kakšno spustim, kakšno dodam. Če imam pa samostojne koncerte brez spremljevalne skupine, takrat pa je sploh drugače in sem čisto svoboden.

ROCKER.SI: Kakšno glasbo posluša Adi Smolar? Preko katerih medijev oz. kanalov?

ADI SMOLAR: Glasbo na radiu. Ponavadi si nastavim Radio Slovenija 1, je pa odvisno od tega, kam se peljem, saj me zanima, kakšno glasbo poslušajo po različnih regijah. ARS me pomirja s klasično glasbo. Doma pa ne poslušam glasbe, raje izberem pogovorne oddaje. Studio ob 17h mi je všeč in vsak petek dopoldne rad poslušam Radio Ga Ga. Radijske igre me prav tako pritegnejo. Iščem oddaje, ob katerih se lahko kaj naučim, glasba sama po sebi pa mi niti ni tako potrebna več. V mladih letih sem veliko preposlušal. Če že, potem prepustim predvajanje glasbe svojemu sinu. Preko njega sem se navdušil na jazzom, pa muzikale mi je predstavil, kot je na primer ‘Hamilton’ z Broadwayja.

ROCKER.SI: Kako je videti vsakdan v vašem življenju?

ADI SMOLAR: Dnevi so zelo različni, odvisno od obveznosti. Nimam rutinskega življenja, da bi ob isti uri hodil spat in ob isti uri vstajal. Niti ni nujno, da se vse vrti okoli glasbe, sem namreč prav tako mladinski pisatelj in po tej plati imam mnogo obveznosti. Veliko je obstranskih stvari, kot so intervjuji, klici, naokoli pošiljamo plakate, potrebno je stopiti do računovodkinje, da imam na čez finance … potem so tu razne prošnje za dobrodelne nastope, teh je zelo veliko, vabijo me na otvoritve razstav in na predstavitve knjig. Rad ustrežem, kadar lahko. Polno sem zaposlen, če pa najdem dodaten čas, imam pa tudi gospodinjstvo …

ROCKER.SI: Je treba delat …

ADI SMOLAR: Na vsak način. Živim sam in je treba skrbeti za gospodinjstvo. Imam sina, ki me občasno potrebuje, mlajši je gimnazijec in je na dva tedna pri meni. Skrbim pa še za kužka. Pester način življenja, včasih že utrujajoč, sploh letos, ker sem si zadal veliko ciljev. Naslednje leto bomo malo zmanjšali, kar se tega tiče. Ljudje me neprestano kličejo. Tekom let sem se namreč zbližal z velikim številom ljudi, ki me prepoznajo za modrega človeka, tako da se name obračajo tudi z rahlo nenavadnimi prošnjami. Tudi grenkimi, ko nekdo umre. Zgodilo se je, da sem prejel klic znanke, ki je bila tako prevzeta nad mojim delom, da me je kar poklicala, ko ji je umrla mama. Potem se pogovorim tudi o tem.

Adi Smolar (FOTO: Tomo Jeseničnik)

ROCKER.SI: Kako bi sporočilnost svoje glasbe komentirali danes, je ta prestala test časa? Se kdaj ozrete po svojem repertoarju in razmišljate o času, ko so nastale te skladbe? In kakšen nasvet bi dali drugim kantavtorjem v vzpenjanju?

ADI SMOLAR: Naj ne razmišljajo o vzpenjanju. To je izraz, ki za nas glasbenike ni tako pomemben. Raje tak, ki se krepi v svoji kvaliteti. To je pomembno, da znaš brez razmišljanja o odzivu ljudi svoja čustva, talent in smisel za glasbo izraziti v skladbah ter jih suvereno predstaviti. Potem se pa izkaže, ali te sprejmejo ali ne. Okus se spreminja, zato se lahko hitro opečeš, če begaš in iščeš potrditev. Svojo publiko si moraš privzgojiti in jaz sem to naredil. Mene poslušajo najmlajši in najstarejši, brez da bi jaz o tem razmišljal. Ker prepoznajo mojo iskrenost in modrost. Nenehno se je treba izobraževati in izpopolnjevati, ne pristajati na pretirane kompromise in res ostati zvest samemu sebi. Svetoval bi pa še to, česar se sam od nekdaj držim; aktualne teme naj ne zavedejo človeka! Da bi se lotil pisanja o aktualnih temah oziroma o enem dogodku. Iz slednjega naj se izlušči problem, ki se ga nato razširi za širšo populacijo in časovno obdobje. Za mnoge moje pesmi, ki so starejšega datuma, še nihče ni rekel, da so zastarele. ‘Je treba delat’ iz leta 1999 je stara že 20 let, ampak je kljub temu še vedno zelo aktualna in bo tudi ostala. Nekatere celo pridobivajo pomen s starostjo. ‘Daleč je za naju pomlad’ je ena takšnih. ‘Bog ne daj, da bi crknu televizor’ bi lahko danes priredil v ‘Bog ne daj, da bi crknu računalnik’, ampak bistvo, kaj povzročajo tehnološke pridobitve, bo ostalo dlje časa in zaradi tega se bo ta pesem še večkrat predvajala. Za mnoge moje pesmi velja, da so bile napisane v času drugih generacij, danes pa so prav tako sprejete s pozornostjo in hvaležnostjo ali celo z navdušenjem novih generacij. Dal sem jim določeno brezčasnost.

ROCKER.SI: Občinstvo vas je skozi leta sprejelo za svojega, predvsem mladi vzklikajo in vas pozdravljajo: “Adi, mi te imamo radi.” Kako se počutite ob tem? Imate kakšno idejo, zakaj je temu tako?

ADI SMOLAR: Zabavno mi je. Povsem normalno. Ne čutim posebnega navdušenja ob tem. Jaz sem stoik, kar pomeni, da hvaležno sprejmem in sem ganjen, vendar vse to, kar počnem, ne delam z namenom samopromocije. To mi ne pomeni kaj dosti. Zaradi tega se nikoli nisem lotil snemanja videospotov, imam zgolj dva. Meni je všeč, da pritegnejo moje pesmi, kar pa dosežem preko radijskih valov. Si pa štejem v čast, ko vidim, koliko ljudi zna besedila mojih pesmi na pamet. Vedno izrazim željo, da je dvorana osvetljena. To pomeni, da so jim te pesmi zlezle pod kožo in da jim nekaj pomenijo, v končni fazi pa tudi to, da lahko moje nasvete in misli potem aplicirajo na svoje življenje. Mogoče sem bolj začuden, da me imajo ljudje še vedno tako radi. Mislim, da prepoznajo iskrenost in kvaliteto besedil. Danes primanjkuje osebnosti, ki bi brez dlake ne jeziku odločno zastopale ideje in pozitivne vrednote. Sam ne poveličujem svojih spoznanj in priznam, da imam napake, ampak tisto, kar sem spoznal, pa zagovarjam s svojim besedami in pesmimi. Kdor prisluhne, slej ko prej prepozna, da je napisano v njegovo dobro. V dobro človeštva in današnje družbe, pravzaprav. Ko rečem, da se tudi z eno rolico papirja da pomagati, ciljam na to, da ne smemo zanemarjati majhnih pozornosti. Majhnih prijaznosti. Preprosto sporočilo, ki seže do srca.

Adi Smolar (FOTO: Tomo Jeseničnik)
Adi Smolar (FOTO: Tomo Jeseničnik)

ROCKER.SI: V ‘Jaz sem nor’ govorite o tem, kako si lahko marsikaj privoščiš, če si nor. Ali podobno velja za starost? Si sedaj, ko ste še bolj izkušeni in modrejši, lahko privoščite kaj, česar si prej niste smeli?

ADI SMOLAR: Jaz si že kar ves čas dovolim. V prid, ne v škodo drugim. Vedno, ko sem se izpostavil, je bilo to zato, da sem popravil kakšno krivico ali se postavil za nekoga, ki je bil v težavah ali v stiski. Nisem provociral. Jaz nisem provokator na način, da bi sebe izpostavljal. Obnašam se zelo kulturno in dostojno, imam pa svoj pogled na življenje in pa stališča, od katerih ne odstopam. To so prijaznost, poštenost, sočutje, solidarnost in še bi lahko našteval tovrstne pridevnike. Skušam živeti tako, da je moja prisotnost med ljudmi lepo sprejeta oziroma da je sprejeta kot vzpodbuda. Ne bojim se izpostavljati in dati vzgled.

ROCKER.SI: 38 let dolgo kariero imate za seboj. To je res neverjetna številka. Na kaj ste najbolj ponosni?

ADI SMOLAR: Naredili so spominski sobo v Slovenj Gradcu, kamor sem lahko dal nagrade, ki sem jih prej imel v omari ali pod posteljo in v kleti. Ko sem gledal vse tisto, mi je bilo zanimivo, drugače pa ne čutim kaj dosti ponosa, ker to je mimo. Te nagrade sem dobil in pomenijo zgolj določeno odgovornost, da nadaljujem, ampak same po sebi ne zadostujejo. Lepo jih je dobiti, ampak v življenju se ti nič ne spremeni, ko prejmeš nagrado. Mediji so takrat malo bolj radovedni, kar je lepo, življenje pa teče dalje in se ne ozira nazaj. Delam tisto, kar delam. In dokler bo šlo, bom to počel, potem pa se bom s povsem lahkim srcem umaknil. Že zdaj je jasno, da me bodo mnoge pesmi preživele, kar je zelo dober občutek. Dati pečat narodu in obdobju. Moje življenje bo mnogim ljudem ostalo v lepem spominu.

ROCKER.SI: Skozi besedila bi lahko rekli, takole na prvo žogo, da niste preveč zadovoljni s svetom, a ostajate večni optimist?

ADI SMOLAR: Svet je takšen, kot je. Moje mnenje prav nič ne vpliva na ta svet. Pišem pesmi, ki so odraz tega sveta in neumnosti človeka. Pri vsakem posamezniku želim vzbuditi čut soodgovornosti za to, kar se dogaja. Če je nekaj narobe, je naša odgovornost, da popravimo .. tako kot pravim v pesmi: “Prav zdaj je skrajni čas, da zaživi, kar dobrega je v nas.” … Poudarjam pomembnost zadnjega trenutka in soodgovornost. “Ljudje pa pravijo, to mene ne skrbi, to doleti le druge ljudi.” Skozi vsa leta mojega delovanja je res prisotna družbena kritičnost, ampak ne sama sebi v namen. V želji po tem, da bi se kaj spremenilo. Sam občudujem življenje in ne razumem ljudi, ki ne spoznajo privilegija življenja in se samo pritožujejo ter stokajo. Namesto, da bi se osredotočili na pozitivne stvari, ki pa jih je veliko, ampak jih ne prepoznamo zaradi tega, ker smo preveč okupirani s tem, da si želimo tisto, česar nimamo. Pozabimo ceniti to, kar nam je dano. Z glasbo vedno znova opozarjam in ne povem nič novega. Govorim le tisto, kar vedo tudi drugi, ampak so v naglici pozabili.