Plovemo je drugi studijski album relativno mlade slovenske zasedbe Tretji kanu, ki bi jo uvrstili v vode navdihujočega pop rocka. Takšnega pop rocka, ki ga po divjem dnevu vržeš v predvajalnik in si spočiješ telo in duha. Takšnega pop rocka, ob katerem se ti zdi, da se je ustavil čas, znotraj katerega lahko mirno zadihaš in se ti zdi, da lahko premagaš še tako vsakdanjo tegobo. Z drugimi besedami; Tretji kanu prinašajo mir in blaginjo, po katerih vsi hrepenimo. Plošča se sicer posluša kot sproščeno potovanje po umirjeni reki, kar že več kot zgovorno izpove naslovna pesem, ob kateri se poslušalec počuti, kot da je vabjen na prav posebno odisejo skozi vesolje čustev, melodike in prijetne harmonije, ob katerih bremena sveta postanejo lažja.
V podobnem duhu mine preostanek albuma; ušesom prijazna godba, kjer se prepletajo akustika, klavirska glasba in elektronika, vse skupaj pa je dopolnjenimi z odličnimi vokali Anje Pavlin in Jana Medle. Pesmi so po dinamiki in ozračju raznolike; od živahnih in navihanih (Dežnik narobe), čustveno globokih (Nekaj je), rahlo ekspresionističnih (Kositri) do navdihujočih (Umakni se).
Kaj pa besedila? V duhu plošče so namenjena nekakšni meditaciji, kjer tudi najbolj preproste stvari postanejo nekaj, zaradi česa je vredno živeti na svetu in nekomu na obraz pričarati nasmeh. In četudi se vrti okoli preprostih tem, jih odlikuje bogat jezik, premetena uporaba simbolizma ter spretno izogibanje obrabljenim trikom in klišejem. Plovemo je na preprost način povedano album, ob katerem svet postane bolj preprost in uspe odgnati črne oblake na melanholično sivem nebu.
