Prvi julijski petek smo v Kinu Šiška poslušali japonske robote iz Vancouvra. Ko sem fanta spoznal pred koncertom, si nisem predstavljal, kako močan zvok sta zmožna sproducirati iz svojih inštrumentov in glasov. Na odru sta sama, ampak zvok ju presega. Kanadski duo Japandroids, ki ga sestavljata Brian King (kitara, vokal) in David Prowse (bobni, vokal), sta neizmerna v svoji zagnanosti. “To je rock n’roll, prav vse se lahko zgodi,” se šalita, ko prvič ugasne eden izmed mikrofonov. Z njunim prodornim zvokom in razgrajanjem bi lahko igrala kar brez ojačevalcev, ampak vseeno. Kmalu smo bili spet vključeni in povezani.
Od leta 2006 sta si nabrala kar lepo število oboževalcev, in čeprav so njuni koncerti v Združenih državah Amerike veliko večji, sta tudi v Ljubljani prijetno presenetila. Na eni strani klasični rock, na drugi čisti punk. Za vzornika sicer navajata Brucea Springsteena in Toma Pettyja, a se vsekar bolj nagibata skupinam The Replacements in Hüsker Dü. Divji kitarski dvojec nas je obiskal že leta 2012 in bilo jima je tako všeč, da sta se odločila ponoviti vajo. Na kraj zločina sta se vrnila z novo glasbo.
ROCKER.SI: Nazadnje smo se videli pred šestimi leti. Kaj se spomnita od tistega obiska?
DAVID PROWSE: Res je, bila sva že tukaj. Spomniva se kar nekaj stvari, kot na primer, da sva spoznala Mino Špiler, ki nastopa s skupino Laibach. Prej jih nisem poznal, nato pa nama jih je predstavila. V Sloveniji so zelo pomembni. To mi je bilo všeč. Ne spomniva se točno koncerta, sva pa spoznala kopico ljudi, nato pa sva šla na Metelkovo. Skupina ljudi s koncerta naju je odpeljala na Metelkovo, nato pa smo splezali vse do vrha Ljubljanskega gradu, kjer smo dočakali sončni vzhod. Nora noč (smeh). Spomniva pa se le delčkov koncerta.
ROCKER.SI: Vajena sta večjih koncertnih dvoran, kako je z nastopi čez lužo?
DAVID PROWSE: To je veliko manjše prizorišče, kot sva jih navajena. Sploh v Kanadi in v Združenih državah Amerike, ampak po Evropi pa igrava v podobnih dvoranah. Pred kratkim sva nastopila v Zagrebu. Bolj daleč, kot sva od doma, manj ljudi naju pozna.
ROCKER.SI: Smešno, da sta omenila Metelkovo. Sta vedela, da je ponovno zagorelo? Na koncertu skupine Repetitor.
DAVID PROWSE: Ja, slišala sva že za to skupino. In res je gorelo že kakšen mesec nazaj, kajne? Čudno, kot bi nekdo to počel zanalašč. Se je koncert nadaljeval?
ROCKER.SI: Koncert se je po prekinitvi nadaljeval, tako je. Mi lahko poveste, kakšna je glasbena scena v Vancouvru?
DAVID PROWSE: Ko sva doma nenehno hodiva na koncerte, ampak Brian sedaj živi v Mehiki (smeh).
ROCKER.SI: Kako pa to?
BRIAN KING:: Spoznal sem dekle, na turneji pred mnogimi leti.
ROCKER.SI: To razloži vse (smeh). Vse jasno.
BRIAN KING: In če prevrtimo nekaj let naprej, tukaj smo. Sedaj živim tam (smeh).
ROCKER.SI: Predstavljata tretji album, za katerega sta potrebovala malo več časa. Sta potrebovala premor?
DAVID PROWSE: Prvo ploščo sva posnela leta 2009, čemur je sledilo veliko koncertov. Nenehno sva bila na turneji, prišla domov, spisala nov album in ponovno odšla na turnejo. Takrat sva se oglasila v Sloveniji. Minilo je veliko let in malo sva se naveličala. Še vedno sva si želela biti v skupini, samo potrebovala sva premor. Po določenem času začneš pogrešati glasbo. Začela sva pisati novo glasbo in načrtovati nov album.
ROCKER.SI: Za nov album sta za producenta izrecno zahtevala Petra Katisa. Zato, ker je sodeloval s skupinama The National in Interpol?
DAVID PROWSE: Tako je, obožujeva zvok teh albumov, zato sva ga najela za glavni miks albuma. Posnela sva še nekaj dodatnega materiala v njegovem studiu, kar je bilo razburljivo. Pogovarjali smo se o glasbi in o skupinah, s katerimi je sodeloval.
ROCKER.SI: Na družbenih omrežjih nista tako aktivna kot mogoče kakšni drugi glasbeniki. Kako dojemata družbene medije v povezavi z glasbenim ustvarjanjem?
DAVID PROWSE: Danes veliko glasbenikov čuti pritisk, da morajo biti aktivni, ampak to ni nekaj, kar bi naju zanimalo. Nikoli nisva bila dobra v tem. Všeč nama je, če oboževalce spoznava v živo, ampak noben od naju ne preživi veliko časa na družbenih omrežjih.
BRIAN KING: Vse preveč glasbenikov družbena omrežja uporablja, da se prodajajo. Da prodajajo svojo glasbo. Glede na število prisotnih glasbenikov in na dejstvo, da je to zelo očiten način vzpostavljanja stika, to niti ni tako presenetljivo. Na drugi strani nosi ta pristop zelo negativen aspekt v povezavi s tem, kaj dejansko pomeni, da si glasbenik. To ni samopromocija na internetu. Nenehno promovirajo sami sebe in se fotografirajo. Zame to ne predstavlja bistva glasbe in nima nobene povezave s tem, zakaj sem postal glasbenik in zakaj rad ustvarjam glasbo. Je pa to nujno zlo. Verjetno (smeh).
ROCKER.SI: Kako potujeta med koncerti? Koliko vas je v ekipi in kaj počnete za zabavo?
BRIAN KING: Potujeva na vse možne načine. S kombijem, tudi trenutno smo na poti s kombijem. Pa z avtobusom, vlakom, letalom. V Rusijo smo šli z vlakom. Pet nas je, z nama so trije člani posadke. To je zelo pomembno, da imaš ob sebi ljudi, s katerimi se razumeš. Koncert je samo delček dneva, drugače pa potuješ, raziskuješ, se zabavaš. Nimava veliko časa med koncerti, se pa najde priložnost, da raziščeva mesto, kjer igrava. To nama omogoča, da sva bolj povezana. To je prav tako pomembno, saj se drugače počutiš odtujeno. Odrezan od družbe, saj samo potuješ in nastopaš. Z veseljem spoznava oboževalce in ljudi, kot si ti.
ROCKER.SI: Bosta tudi danes šla na Metelkovo?
BRIAN KING: Mislim, da bova poskusila (smeh). Rad bi šel še enkrat na Metelkovo (smeh). Prej v dnevu pa sva obiskala mesto, šla na grad, na tržnico pa do Zmajskega mostu. Za vas je to nekaj povsem običajnega, ampak tukaj se začne. Na tej točki, potem pa z vsakim obiskom greš dlje in sčasoma dobiš celotno sliko o kraju. Nimava pogosto priložnosti, da sva turista.
ROCKER.SI: Rekel bi, da je slovensko občinstvo bolj zadržano kot na primer hrvaško ali italijansko. Imata podobne izkušnje?
BRIAN KING: Ravno to se spomnim od zadnjega koncerta. Bilo je kar nekaj zelo zagretih oboževalcev, ki so naju na koncu koncerta tudi obkolili in izkazalo se je, da so bili Hrvati. Čez nekaj dni sva igrala še tam, zato so naju prišli pogledat tudi v Slovenijo. V vsakem mestu so razlike, ampak vseeno vse povezuje glasba. Koncert obiščejo, ker jim je všeč najina glasba, kar nas nekako poveže.
