Po skoraj desetih letih odsotnosti, povezane s smrtjo pevca Sandija Kolenca – Kolija, so se The Drinkers vrnili z novo skladbo »Ni še umru«. Toda vrnitev skupine ni nastala čez noč, kajti Robert Likar in soborci so se z njo igrali že nekaj let, a je ta šele letos prerasla v resnejše nadaljevanje zgodbe.
O tem, kaj The Drinkers pomenijo leta 2026, novi glasbi, prenovljeni zasedbi in večnem drink’n’rollu smo se pogovarjali z Robertom Likarjem in Domnom Kolencem, ki v bendu nadaljuje očetovo delo.
»Nismo še umrli«
Prvi novi singel je že z naslovom precej neposredno povzel trenutno stanje skupine. Odzivi na vrnitev so za zdaj zelo dobri, kar po Likarjevih besedah velja tudi za željo po ustvarjanju: »Odzivi so zaenkrat fenomenalni. Od tistih, ki so nas slišali ali so nas uspeli videti na koncertih, smo dobili feedback, da še nismo umrli. Glasba v nas še funkcionira, živi in še več – raste! «
Nova skladba tudi ne bo ostala osamljen poskus. Materiala imajo, kot nam je povedal pevec Domen, že precej, v načrtu je nadaljnje snemanje, manj jasno pa je, v kakšni obliki bo glasba prihajala do poslušalcev. Klasičnega albuma ne izključujejo, vendar se zavedajo, da ima ta danes drugačno vlogo kot nekoč: »Materiala je pripravljenega že dosti, snemalo se bo. Kako se bo izdajalo, še ne vemo. Ali bodo singli, bo plata … Saj veš, plate danes so tako, tako. So pa niso … Bolj za zbiratelje.«
Iz groba nazaj na oder
Vrnitev so na šaljiv način prikazali tudi v samem videospotu za »Ni še umru«. Metafora po Robertovih besedah ni naključna: »To je simboličen prikaz našega comebacka. Da imamo še kaj za povedati, da še nismo umrli. Zato smo inštrumente vzeli nazaj iz odprtega groba in odšpilali par tonov.«
Razlog za ponovno aktivnost je po Kolenčevih besedah pravzaprav precej preprost: »Likar je predolgo visel doma in mu je postalo dolgčas. Povabil nas je na dogodek v Jevnici, ki je bil sprva mišljen kot enkratna zadeva … Takoj, ko smo stopili z odra, smo vedeli, da bomo nadaljevali. Imamo precej materiala, ki ga želimo spraviti med ljudi!«
Staro jedro in nova generacija
Današnji The Drinkers povezujejo več generacij skupine. Robert Likar ostaja ustanovni član, med staro gardo je tudi klaviaturist Primož Trebec, del zasedbe pa sestavljajo mlajši glasbeniki. Med novimi člani sta pevec Domen Kolenc in basist Kristian Buovski, naknadno se je pridružil še kitarist David Zavolovšek (kitara). Nekdanji basist Miro Mutvar zaradi zdravstvenih težav ne igra, vendar je skupini dal proste roke za nadaljevanje in jo še vedno podpira.
Posebno vez med preteklostjo in sedanjostjo predstavlja prav Domen, ki je za mikrofonom nasledil očeta. Nadaljevanje The Drinkers zato sami opisujejo kot nekakšno glasbeno »krvno nasledstvo«, vendar ne želijo preprosto ponavljati tistega, kar so počeli nekoč: »Domen je zelo dober, ne samo kot vokalist, izjemen je tudi kot tekstopisec. Delamo v našem slogu, ampak … aktualne teme. Nova moč, nov power, nov zagon,« je povedal Likar, Kolenc pa je ob tem dodal: »Definitivno, The Drinkers 2.0, z neverjetno močnim fundamentom od prej. Zgodovine ne moremo zbrisati, tudi če bi jo hotel, pa je nočem.«
Drink’n’roll leta 2026
Zgodba The Drinkers je že od nekdaj povezana z izrazom drink’n’roll. Čeprav ime in številne skladbe namigujejo na pijačo, Likar poudarja, da bistvo nikoli ni bilo zgolj v alkoholu: »Drink’n’roll je bil v bistvu tudi poučna zadeva. The Drinkers nismo pijanci, ampak pivci. Se pravi, da ne pijančujemo, ampak da žuramo. The Drinkers smo žurerji!«
Humor in neposrednost pri tem ostajata pomemben del njihovega izraza. Sami tega niti ne opisujejo nujno kot humor, temveč kot življenje in način pripovedovanja, ki izhaja iz zasavskega okolja: »Ne humor, življenje. Za nekatere to mogoče zveni kot satira. V Zasavju imajo besede drugačen pomen, ki ga poznamo le domačini.«
Koncerti so bistvo vrnitve
Ponovna zgodba skupine se je začela z nastopi. Po Jevnici so sledile Domžale in Zagorje, v kratkem pa bodo nastopili tudi v Kranju. Naj si gre, kot pravita gosta, za »neozdravljivo bolezen«, »ljubezen« ali »drogo«, fantje si željo tudi v prihodnje predvsem igrati ter novo in “ponovno odkrito” glasbo spraviti med ljudi.
V kratkem se vračajo v studio, podrobnosti o nadaljnjih izdajah pa, kot pravi Likar, za zdaj zadržujejo zase: »Delamo na tem, da predstavljamo našo muziko in naše aktualne zadeve. Vmes se bo zgodilo še marsikaj zanimivega. Ne bi hotel še izdajati, ampak v kratkem gremo spet v studio in delamo naprej. Novosti bodo objavljene pravočasno. «
Stare uspešnice in še neodkrita glasba
Ob vrnitvi se The Drinkers ne želijo naslanjati samo na najbolj prepoznavne skladbe iz preteklosti. Pravijo, da je bil del njihove avtorske glasbe v času največje aktivnosti nekoliko zapostavljen in da imajo v arhivu pa imajo precej materiala, ki ga poslušalci še niso zares spoznali: »Naši komadi so bili mogoče malenkost zapostavljeni, ampak imamo ogromno lastne preslišane muzike. Posneli smo ogromno materiala, ki ga bomo predstavljali še za nazaj. Mogoče bo bomo kakšno pesem predelali oz. jo posneli na novo. Poleg tega je tukaj tudi nova glasba, ki je je ogromno. Zdaj se moramo samo odločiti, kako bomo material lansirali in predstavili publiki.«
Kam naprej?
Na vprašanje, kaj bi moralo biti čez leto dni za njimi, da bi vrnitev lahko označili za uspešno, jasne bilance še nočejo delati: »To ti poveva čez eno leto.« Veliko namreč ni odvisno samo od skupine, temveč tudi od koncertnih prizorišč, medijev – in, kot sta dodala v svojem slogu, zdravstvenega stanja članov.
Načrt je zato za zdaj preprost: snemati, izdajati in predvsem igrati. Tudi zaključek pogovora je ostal povsem v značilnem slogu The Drinkers: »Mi špilamo vsepovsod, kjer se vidi s trboveljskega raufnka. Če koga zanima točna lokacija, do kam se vidi, ima vse šanse, da zleze gor.«