Če smo z razpadom Oasis dobili dva dobra solo izvajalca in temu primerno število studijskih albumov, velja nekaj podobnega tudi za regionalno legendo Momčila Bajagića – Bajago. Glasbenik je kot mlad 20-letnik (so)ustvaril kar nekaj materiala Riblje Čorbe, nato pa se je zaradi ustvarjalnih in poslovnih razlik odločil za samostojno pot. Postal novo ime na balkanski sceni, ki ni sledilo zvoku svojih nekdanjih tovarišev. Razlika je opazna že na prvencu Pozitivna geografija (1984), na katerem je Bajaga skupaj s soborci uspešno združil humor, takrat popularne glasbene zvrsti, kot sta bila pop in novi val, in še nekatere odtenke drugih žanrov.
Dober sprejem debija je botroval dokončnemu izplutju projekta Bajaga i Instruktori, ki so si v prihajajočih letih uspešno izborili svoj prostor pod soncem in do danes nanizali 11 polnokrvnih studijskih albumov. Skupina tudi po več kot štirih desetletjih ostaja priljubljena koncertna atrakcija, ki vselej privabi ljudi od blizu in daleč. Nič drugače ni bilo niti v soboto, ko so Bajaga in tovariši stopili na oder ljubljanskega Media Centra in nas popeljali skozi glavne poudarke svojega dosedanjega ustvarjanja.
Pregled dosedanjega ustvarjanja
Koncert se je pričel ob 22:40, ko so nam Bajaga in zasedba posredovali lepe pozdrave iz Beograda in izvedli “Grad”, ki se je prvič pojavila na albumu z glasbo za film Ni na nebu ni na zemlji (1994). Sledil je skok v čase prvenca, iz katerega smo slišali “Berlin”, “Marlena” in “Poljubi me”, ki so odlično pripravile teren za prvi vrhunec večera. Za kultno “Sa druge strane jastuka”, ki je bila s strani publike deležna glasnega odobravanja, njen istoimenski albuma iz leta 1985, pa je na lestvici 100 najboljših jugoslovanskih pop in rock albumov dosegel impresivno 13. mesto.
“Dobro jutro (Leto)” in “Red i mir” je sledil še en megahit. Prva predstavnica albuma Prodavnica tajni (1988) “Godine prolaze”, ki je ponovno požela dobre odzive publike. “Još te volim” in “Ako treba da je kraj” je napočil čas za edino pesem iz časov Bajaginega sodelovanja z Ribljo Čorbo, in sicer za “Kad hodaš”. Naslednja je bila na vrsti “Lepa Janja, ribareva kći,” ki jo je najavil prijeten akustični uvod, za njo pa še “Na vrhovima prstiju”.
Žika Milenković … Koncert znotraj koncerta
Sledil je vnovičen skok v ero albuma Prodavnica tajni (1988), ki ga je tokrat predstavljala “Život je nekad siv, nekad žut”. Pomenljiva pesem o nihanju življenja, kjer se je del pozornosti preusmeril na kitarista Žiko, ki je s svojimi vmesnimi vložki in spremljevalnim petjem že pred njenim začetkom uspešno skrbel za zabavanje prisotnih. Naj si bo to preoblačenje v s sloganom “I feel Slovenia” navdihnjene majice ali duhovito (in s šarmantno slovenščino začinjeno) povezovanje vmesnega programa, izvedbi “Vesele pesmi” in “Slovenačke reči” bi bile brez njega zagotovo drugačne.
Prihod vnovičnega poklona Prodavnici tajni (1988) z “Verujem – ne verujem” in “Plavi safir” je začel naznanjati bližino slovesa. V nadaljevanju smo bili namreč deležni glavnega niza uspešnic, ki so ga do konca rednega dela tvorile “Ti se ljubiš (na tako dobar način)”, “Moji drugovi/Darja”, “Zažmuri” in “Tišina”. Krajšem predahu je sledila vrnitev Bajage in klaviaturista Loknerja, s katerim je pevec izvedel “Od kad tebe volim”. Zaključek dodatka je pripadel “Tamari” in “Samo nam je ljubav potrebna”, ki ju je bend ponovno izvedel v polni postavi.
Mladostniška energija in profesionalizem
Če je obstajalo kakšno vprašanje o tem, ali so Bajaga i Instruktori še vedno v formi, je ljubljanski koncert podal jasen odgovor. Skupina kljub svojemu dolgoletnemu obstoju še vedno izžareva mladostniško energijo in sproščenost. Naj si bo to sam Bajaga, ki je dokazal, da ni le pevec, temveč tudi avtor in nosilec nekega duha, ki še vedno privablja občinstvo, njegovi Instruktorji s svojo uigranostjo in hitro nalezljivo pozitivno energijo ali sam repertoar, ki je bil premišljeno sestavljen iz uspešnic različnih obdobij zasedbinega ustvarjanja.
Bend nam s svojim 2-urnim nastopom ni pripravil le spodobnega pregleda svoje diskografije, ampak tudi poklon glasbi, ki je uspešno prestala test časa!
Foto: Vito Stričevič