Ljubljana je v torek zvečer postala evropska metalska prestolnica. Media Center, osrednja dvorana prenovljene Cvetličarne, je gostil enega najbolj pričakovanih koncertov jeseni. Turnejo Thrash of the Titans, na kateri so združili moči Testament, Obituary, Destruction in brazilski Nervosa. Spektakel, ki je v domačo prestolnico pripeljal oboževalce od blizu in daleč.
Neuničljiva nemška thrash mašina
Tokratno koncertno epizodo so ob 19.15 otvorili nemški thrash veterani Destruction. Skupina, ki jo je leta 1982 ustanovil basist in vokalist Marcel “Schmier” Schirmer, velja za enega stebrov druge generacije thrasha in skupaj s Kreator, Sodom ter Tankard tvori nemško četverico velikih. Čeprav so skozi leta menjavali svoje člane, Schmier je po odhodu Mikea Sifringerja postal edini originalni član, so njihovi spletni koncertni posnetki že pred začetkom dokazovali, da kvartet ostaja zvesti surovi energiji, agresivnemu riffanju in brezkompromisni odrski prezenci.
Svoj ljubljanski nastop so začeli s “Curse the Gods” s kultnega Eternal Devastation (1986). Sledili sta “Nailed to the Cross” in “Scumbag Human Race”, ki jo je Schmier posvetil vsem izmečkom tega sveta. “Mad Butcher” je zarezal s starošolsko brutalnostjo, “No Kings No Masters” pa je s svojo aktualno uporniško vsebino le še podžgal publiko.
Destruction so nastop zaključili s “Thrash ‘Til Death”, “Bestial Invasion” in “Destruction”, po katerih je bilo jasno, da bend tudi po več kot štirih desetletjih še vedno premore mladostniško energijo. Slednje se je opazilo tudi pri sami publiki, ki je skupino poleg glasnega odobravanja nadgradila še z mosh pitom in crowd surferji.
Pri analizi nastopa velja izpostaviti tudi vmesni premor, ko smo čakali na prihod Obituary. Čeprav gre za čas, ki nas ga večina običajno nameni pripravi na naslednji nastop, je lepo, da so nam organizatorji namesto klišejskih metal klasik namenili manj poznane stvaritve. Med drugim “Snowblind”, verjetno poklon nedavno preminulemu izvornemu vesoljcu Kiss, Aceu Frehleyju ter “Back in Business” (AC/DC).
35 let Cause of Death
Nadaljevanje večera je pripadlo eni ključnih zasedb v zgodovini death metala, Obituary. Floridski kvintet, ki skupaj z Death, Morbid Angel in Cannibal Corpse velja za enega od pionirjev žanra, je svojo pot začel že davnega leta 1984 pod imenom Executioner, kasneje Xecutioner.
Na sceno so zarezali s prvencem Slowly We Rot (1989), le leto kasneje pa so svoje mesto med legendami utrdili z drugim albumom Cause of Death (1990), ki ravno letos praznuje 35 let. Prav tej prelomnici so Obituary namenili osrednji del koncerta, na kar so nas opomnili tudi z ogromno zaveso z naslovnico albuma in repertoarjem, ki je poleg ključnih skladb z legendarne plošče, vključeval tudi “A Lesson in Vengeance”, “Redneck Stomp” in obvezno “Slowly We Rot”.
Čeprav le redko zaidem v svet death metala, sem z veseljem izkoristil priložnost in v živo ujel eno največjih imen žanra. Obituary so v eni uri odlično nadaljevali val energije, ki so ga sprožili Destruction. Edino, kar bi si kot začetnik želel, je morda kakšen intro manj in skladbo več, vendar je to zgolj opomba ob sicer impresivni predstavi.
Premišljena uporaba talenta in tehnoloških zmožnosti
Zaključek večera je pripadel največjemu imenu turneje. Thrash titanom Testament, ki so z energičnim in karizmatičnim nastopom še enkrat več potrdili svojo pripadnost vrhu svetovne metal scene.Gre za skupino, ki je svojo pot začela že leta 1983 v Kaliforniji kot Legacy, a kmalu zamenjala ime in pod imenom Testament leta 1987 izdala danes že kultni prvenec The Legacy.
Čeprav jih pogosto uvrščajo tik pod veliko četverico ameriškega thrasha, bi bend ob vzpostavitvi drugačnih kriterijev verjetno brez težav prevetril seznam. Čeprav je šlo za moje drugo srečanje z bendom v živo, prvič sem jih ujel leta 2017, ko so nastopili v Kinu Šiška, bi lahko rekli, da je bila torkova koncertna izkušnja boljša. Vizualno in zvočno je šlo za najbolj dodelan nastop večera.
Razkošna osvetlitev in premišljena scenografija sta ustvarili nekakšno optično prevaro, s tem pa tudi občutek, da je koncertna dvorana Media Centra precej večja. Drugače pa je v ospredju znova kraljeval trojec Chuck Billy-Eric Peterson-Alex Skolnick, ki je prisotne ob podpori basista Di Giorgia in bobnarja Dovasa popeljal skozi glavna poglavja bendove zgodovine. Naj si bodo to “Practice What You Preach”, “Sins of Omission”, “Native Blood” ali pa material z aktualnega Para Bellum (2025).
Bend ostaja organska tvorba, ki budno spremlja svet okoli sebe in se nanj odziva, saj so člani tekom več kot štirih desetletij videli in doživel marsikaj!
Foto: Vito Stričevič