Ta petek zvečer se je v Izoli zgodilo nekaj, kar bi mnogi opisali kot glasbeni izbruh. Hangar bar, tik ob marini, je gostil enega najmočnejših koncertnih večerov letošnjega poletja. Jelusick, trenutno eden najbolj vročih bendov s širšega prostora nekdanje Jugoslavije, je znova pokazal, zakaj ga kritiki in poslušalci vse pogosteje omenjajo v istem stavku kot najboljše rock zasedbe novega tisočletja.
O koncertu
Koncert se je začel ob 22. uri s skladbo ‘Reign of Vultures’. Kitarski riff Ivana Kellerja je bil oster kot britev, Dino Jelusić pa je svoj vokal takoj pognal v višave. Po uvodu je sledil prvi novejši singel v tem večeru, skladba ‘Power To The People’. Brez napovedi, brez ovinkarjenja. Udarno, sodobno, z rahlim pridihom »industriala«. Koncert se je nadaljeval z znanimi himnami. ‘Fade Away’ in ‘Healer’ sta že skorajda koncertna rituala. Spevni refren »zdravilca« je odmeval iz vseh grl, čeprav to ni bilo prvič ta večer. Najbolj zagreti oboževalci pod odrom so namreč že med čakanjem na koncert vsakega člana ekipe pozdravili s prirejenim refrenom. Tudi ‘Died’ je poskrbela, da smo se spustili v nekoliko temnejše registre, a brez patetike, le s tisto težo, ki pritiče resničnim čustvom. Sledila je ‘Acid Rain’, ki vedno znova nekoliko dvigne temperaturo, potem pa je zlata svetloba naznanila najnovejšo skladbo s prihajajočega albuma, osebnoizpovedno balado ‘Seasons’. V istem duhu je koncert nadaljevala ‘The Great Divide’. Tehnično brezhibno, a hkrati dovolj čustveno in surovo, da je publika ostala zasidrana v vsakem tonu.
Poklon nedavno preminulemu botru heavy metala
Jelusick so naslednje minute namenili poklonu nedavno preminulemu pevcu Ozzyju Osbourneu. Skupaj so izvedli skladbo ‘Bark at the Moon’, potem pa je Dino sam stopil za klaviature in odpel še ‘Mama I’m Coming Home’. Ko jo odpoje Jelusić ob spremljavi zborčka iz občinstva, se zgodi nekaj izjemnega in neponovljivega, da ne rečem čarobnega. Na podoben način nam je odpel še nekaj verzov pesmi ‘Torn’ iz prihajajočega albuma Apolitical Ecstasy, solo sklop pa je zaključil zopet z Ozzyjem in njegovo pesmijo ‘Dreamer’. Vmes se je na oder vrnil tudi pogrešani Keller, ki si je vzel nekoliko daljši premor med udarnimi »solažami«, in zatresel strune ob igranju ‘What I Want’ in ‘Back on My Feet‘. Nato je nastopil čas, da v soju žarometov zasije izjemni Luka Brodarić, ki občinstva ne razvaja le z virtuoznim igranjem basa, temveč tudi z dvigovanjem energije prisotnih na in pod odrom.
‘Groove Central’, zopet skladba, ki bo uradno izšla septembra na novem albumu, se z vložkom »funka« zdi kot nalašč za predstavitev benda, ki navdušuje s mojstrsko izvedbo tehnično zapletenih melodij in ritmov. Z njo Jelusick dokazujejo, da jih ni strah eksperimentiranja. Proti koncu koncerta so fantje poskrbeli še za zadnji eksploziji. Večer so namreč zaključili z ‘Animal Inside’ in ‘Fly High’, tokrat brez plezanja na konstrukcijo, a z vsemi zadnjimi atomi moči, ki so jih premogli po napornem dnevu. Skupina je namreč dan prej nastopila v Tuzli, temu pa je sledila dolga vožnja in prečkanje dveh državnih meja. Koncert je bil v primerjavi s prejšnjimi, ki smo jih obiskali, nekoliko krajši, tudi na račun hipne menjave na bobnih, na katerih sicer dominira Mario Lepoglavec, ki pa je ta večer držal ritem na koncertu Tonyja Cetinskega. Zvonimir Mihaljević, ki je bil član prejšnje Dinove skupine Animal Drive, je odlično nadomestil Maria, vendar pa po Dinovih besedah še ni vešč preigravanja najnovejših singlov, kot sta ‘How Many Times’ in ‘Hangman’.
Globalni igralci, ki mislijo resno
Čeprav so bili člani skupine na začetku vidno utrujeni, so kljub temu pričarali večer, ki nam bo ostal v spominu kot eden najmočnejših letošnjih koncertnih trenutkov na slovenski obali. Zvok je bil odličen, energija pa prav tako. Jelusick so znova dokazali, da niso zgolj tehnično izurjen bend, temveč štirje mojstri, ki dihajo, igrajo in čutijo kot eno. Publiki dajo vse, in to brez olepševanja. Surovo. Pristno. Pošteno. Če ste zamudili koncert v Izoli, imate v avgustu nove priložnosti, ki pa bodo geografsko precej bolj oddaljene. 1. avgusta se bodo mudili na Skogsröjet Festivalu v Rejmyreju na Švedskem, 10. avgusta na Varna Rock Adventure v Bolgariji, 16. avgusta na JUMF festivalu v južnokorejskem Jeonju, 19. avgusta pa skupaj z zasedbo YB v Seulu, prav tako v Južni Koreji. 11. oktobra se bodo vrnili v domači Zagreb, kjer bodo v klubu Boogaloo predstavili novi album, ki bo izšel 19. septembra letos.
Svet se vse hitreje spreminja v njihov oder, kajti Jelusick so že davno prerasli okvire regionalnega benda; če so to glede na angleška besedila in svetovno produkcijo sploh kdaj bili. Nedvomno so postali globalni igralci, pripravljeni na vse!
Besedilo: Patricija Ostrožnik Zupančič
Foto: Nejc Zupančič