Pivo in Cvetje: Tretji dan

Airbourne, Pivo in Cvetje 2017. Foto: Marko Alpner

In tako hitro je napočil še tretji dan rajanja vseh slovenskih in okoliških pivoljubov. Seveda, koncerti in ostalo festivalsko dogajanje so bili namenjeni tudi tistim, ki zaradi takšnega ali drugačnega razloga niso posegli po hmeljskemu zvarku. Da ne bo pomote.

Skratka, tako kot prva dva dneva nam je tudi tretji ponudil kar nekaj zanimivih poslastic. Na odru Jubilejnik ste lahko videli (in slišali) Samantho Fox, divo ki je konec osemdesetih krasila zidove in burila domišljijo številnih pravovernih rockerjev, v glasbeno zgodovino pa se je v veliki meri zapisala s pomočjo uspešnic I Surrender (to the Spirit of the Night) in Touch Me (I Want Your Body). Na Specialu so za vas igrali Marko Hatlak in FUNtango, v družbi kralja primorskih šansonov Iztoka Mlakarja, za njimi pa še Hamo & Tribute 2 Love. Na odru Zlatorog pa ste lahko slišali vzhajajoče zvezde slovenske rock scene San Di Ego in težko pričakovane Airbourne. Velika izbira za majhen denar, bi lahko rekli.

Airbourne, Pivo in Cvetje 2017. Foto: Marko Alpner

Naš sobotni večer se je začel s koncertom skupine Hamo & Tribute 2 Love, ki je trajal zgolj 20 minut – Samantha Fox je pač Samantha Fox. Brez zamere, fantje. Je bilo pa 20 minut več kot dovolj za vnovično potrditev že znanega: Hamo in tovarišija so trenutno ena najboljših blues skupin v Podalpju. Plus točke: Velika večina njihovih skladb je napisana v slovenščini.

Samantha Fox. Prvi dekolte 80-ih se je po skorajšnjih 30 letih znova vrnil v Slovenijo. Starejši se boste verjetno spomnili njenega nesojenega obiska Ljubljane leta 1988, ko je morala pevka zaradi naknadnih zahtev organizatorja in zamude letala dopolniti svoj repertoar, ki je temeljil zgolj na treh delno vnaprej posnetih in predhodno dogovorjenih skladbah. Večkratno ponavljanje Touch Me, kaj pa drugega?

Hamo, Pivo in Cvetje 2017. Foto: Nejc Zupančič – Zupa

Tako je, sodelovanje San Di Ego in Lisičke ni bilo edino presenečenje, saj je slednja nekoliko kasneje nastopila tudi samostojno. V dobro uro dolgem nastopu smo tako lahko slišali nekaj manj znanih skladb iz Samanthinih prvih dveh albumov, kot sta npr. Do Ya Do Ya (Wanna Please Me) in Nothing’s Gonna Stop Me Now ter redko igrano Confession, ki jo je pevka izdala na plošči I Wanna Have Some Fun (1988). Med nastopom se je pevka dotaknila tudi svoje zadnje plošče Angel With An Attitude (2005), ki naj bi v kratkem dobil tudi svojega naslednika in skladbe Sex On FIre (Kings Of Leon).

Čeprav se je Samantha zavidljivo spogledovala in komunicirala s publiko, je bilo nekaj kristalno jasno. Večina publike je prišla zaradi nje same in Touch Me – izvedbe ostalih skladb so bile zaradi tega deležne manj pozornosti.

Samantha Fox, Pivo in Cvetje 2017. Foto: Nejc Zupančič – Zupa

Nastop izvajalca kova Samanthe Fox je zagotovo popestril festivalsko dogajanje, saj slednja, poleg svojega imena, še vedno premore glas in kondicijo za vsaj soliden nastop. Odpira pa slednji zanimivo vprašanje o potencialni razširitvi festivalske ponudbe. Nekdaj popularna imena kot je npr. David Hasselhoff so danes iskani gosti presenečenja, ki z odpeto skladbo ali dvema pritegnejo pozornost številnih oboževalcev, hkrati pa zaradi kratke dolžine nastopa ne stanejo veliko.

Svoje ime so več kot opravičili tudi Airbourne. Ki so s svojo odrsko energijo več kot odlično dokazali, zakaj jih marsikdo upravičeno smatra za edine legitimne naslednike AC/DC, posledično pa tudi Rose Tattoo. Jasno, glasno in brez milosti!

Samantha Fox, Pivo in Cvetje 2017. Foto: Nejc Zupančič – Zupa

Gledan kot celota je festival znova izpolnil moja pričakovanja, saj so imeli obiskovalci možnost obiska številnih odmevnih glasbenih imen in to za zelo sprejemljivo ceno. Je 15€ za večer s Hamom, Samantho Fox, Airbourne in Big Foot Mamo res preveč? Se je pa zaradi govoric o morebitni selitvi festivala v Ljubljano smiselno vprašati, ali ni dvig cen le taktični manever?

Je pa potrebno pri vsem skupaj izpostaviti neprijetno težavo, ki sem jo zaznal sam in nekateri obiskovalci, s katerimi sem se pogovarjal. Naslednje leto bo, ne glede na nadaljnjo lokacijo festivala, pa naj si bo ta v Ljubljani ali v Laškem, potrebno odpraviti kronično pomanjkanje smetnjakov na festivalu. Na posameznih delih mesta so smeti ležale skoraj vsepovprek in to ne le zaradi brezbrižnosti nekaterih obiskovalcev.

Avtor: Nejc ZUPANČIČ – ZUPA