Da sem se spomnil, kakšno glasbo že igrajo člani skupine Partibrejkers, nisem potreboval prav dolgo. Pravijo, da stari dobri jugo rock vedno zažge, kar sem še enkrat videl tudi na svoje lastne oči. Ob tako dragi vstopni karti, ki je primerljiva s cenami veliko večjih koncertih dogodkov, v kranjskem Klubarju nisem pričakoval takšnega števila ljudi. Ampak jugo rock n’roll pač “pali” in združuje. To pa zato, ker takšne skupine ne potrebujejo dodatnega predstavljanja. Ali pač?
V gorenjsko metropolo je prišla zasedba, ki jo mnogi označujejo za začetnico jugoslovanskega garažnega rocka. Ikone balkanske glasbene scene so v skoraj 40 letih obstoja poskrbeli za nepozabne himne in hite Jugoslavije, kot so “Hoću da znam”, “Kreni prema meni” in “1000 godina”. Odigrali so izjemno število koncertov, vključno z zgodovinskim mejnikom, povojnima povratniškima koncertoma v Novem Sadu in na beograjskem Tašmajdanu, ter enim zanje najpomembnejših trenutkov njihove kariere, nastopom s Chuckom Berryjem v Zagrebu. S svojim intenzivnim blues rockom in aktivistično držo pa so se v glasbeno zgodovino naše regije zapisali kot čiste legende in bend, ki bi ga moral vsak od nas videti vsaj enkrat v življenju.
Foto: Zoran Kozina
Zato jih ljudje poznajo in se vračajo k njihovi glasbi, koncertni organizatorji pa prihranijo pri promociji. Gre za “simple three chord rock n’roll”, ki je v kombinaciji z zvrhano mero alkohola vedno dobra ideja za sobotni večer. Vendar po resnici povedano ni bilo pretiranega veseljačenja. Vzdušje lepo ponazori prizor opitega moškega, ki ob snemanju dogajanja namerno trese telefon, češ da je na žuru leta. V takšni masi ljudi, da se komajda premika in se trese še zemlja pod njim. No, ni bilo čisto tako. Skupina jasno stavi na kilometrino, to pa počne čisto upravičeno. Zasedba je še danes zaprisežena bluesu, ostremu rock ‘n’ rollu in družbeni angažiranosti, nabito poln koncert pa potrjuje dejstvo, da so še vedno priljubljeni in relevantni.
