Kitarski akrobat in čarovnik Joe Satriani je ikona rock glasbe, katero se ne splača posebej predstavljati, saj je o njem znano praktično vse. Model še vedno vztraja na sceni in priznati je treba, da mu hitrostne menjave trendov, industrijsko proizvajanje glasbe ter posledično tudi upad kvalitete v ponudbi niso prišli do živega, vsaj če sodimo po njegovem najnovejšem, 16. studijskem albumu z naslovom ‘What Happened Next’.
O albumu ‘What Happened Next’
Na njem se za razliko od prejšnjih izletov v vode progresivnega / eksperimentalnega rocka vrača h koreninam, pa naj se sliši to še tako patetično in predvidljivo. Pričujoči album ni neko obupano hlapenje po nostalgiji, ampak direktna, udarna in energična zbirka 12. novim komadov, skozi katere se Satriani znova predstavlja kot čistokrvni rocker, ki od življenja črpa tako inspiracijo kot energijo.
Ni presenetljivo, da je prva pesem na plošči naslovljena ‘Energy’, saj bi z njo lahko opisali duh celotnega albuma; nezapletene strukture komadov ne potrebujejo vokalov, saj značilna Satrianova kitara nadomesti pripovedovalca (samo poslušajte pesem ‘Righteous’) in razgalja zgodbe na precej svojski in inovativen način. Satriani ni kot Santana, ki se trmasto oklepa enega in istega zvoka, ampak kitaro uporablja na različne načine, da bi z njo zajel tudi mnoga občutja; ‘Smooth Soul’ je recimo ležerni komad za mačkasto nedeljsko popoldne, ‘Headrush’ predstavlja idealne kandidata za noro punk rock žurko, naslovna pesem je primer kako ustvariti popolno skladbo za stadione, ne da bi ob tem izpadel kičasto itd.
‘What Happens Next’ je na kratko povedano izredno barvita, živahna in navkljub preprostejšim strukturam pesmi mojstrsko odigrana plošča. Ni kaj; Joe Satriani je znova dokazal, da je upravičeno imenovan za enega najboljših kitaristov na svetu, ki še ni zaigral na svojo zadnjo struno. Še na mnogo let, Joey!
