JOE PERRY: ‘Sweetzerland Manifesto’ (2018)

Vir: Google

Čeprav bo potrebno na novi studijski album Aerosmith še nekoliko (če sploh?) počakati, rockovski del Toksičnih dvojčkov ne miruje. Med čakanjem, da se bo Steven Tyler naveličal igranja kavbojev in ritmov countryja, se je Joeu v malhi nabralo dovolj materiala, da je 19. januarja letos izdal novi studijski album.

Sprva mišljen kot instrumentalni album, je Sweetzerland Manifesto nasledil leta 2009 izdani Have Guitar, Will Travel, njegov glavni producent pa je bil Johnny Depp.

 

Pogrešanje Aerosmith?

Perryjev novi solo album odpira instrumentalna Rumble In The Jungle’. Kdo, za vraga, že takoj na začetku uporabi takšno skladbo? Kljub dejstvu, da nam Joe v njej servira nekaj kitarskih klimaksov, se album ne bi smel začeti tako.

Joe Perry (FOTO: YouTube)
Joe Perry (FOTO: YouTube)

In, tu je še eno bluesovsko skrpucalo, imenovano ‘I’ll Do Happiness‘. Zakaj mora uvodu slediti še en razvlečen začetek? Nič čudnega, da Steven [Tyler] odlaša z vrnitvijo v studio.

Stvari se nekoliko popravijo z ‘Aye, Aye, Aye’, kjer pevske dolžnosti prevzame Robin Zander (Cheap Trick). Napredek? Da, vsekakor. A, še zmeraj, če si najboljši med najslabšimi, si, v bistvu, še vedno zanič.

Tudi z I Wanna Roll’ album ne odstopi od začrtane poti. Obstoj je res edino prekletstvo tega albuma!

Če je z ‘Aye, Aye, Aye’ Perryju vsaj približno uspelo preseči ploščino podpovprečnost, mu je z Sick & Tired’  tovrstno izplutje končno uspelo. A, spet, skladno z nizkimi kriteriji plošče.

Je Haberdasher Blues’ kaj boljša? Seveda, da ne. Je še slabša, kot tudi instrumentalno brenčanje, ki mu sledi. ‘Spanish Sushi’ sledi presenečenje. Tako kot dež v puščavi, na vsakih tisoč lun, se tudi na plošči pojavi solidna skladba. Seveda, saj je ‘Eve Of Destruction’ priredba.

Če ste mislili, da bosta I’m Going Crazy’ in ‘Won’t Let Me Go’ ujeli val solidnosti, ki ga je sprožila njuna predhodnica, ste se zmotili.

 

Glasbeni vodnjak je presahnil

Joe, če si s ploščo želel pokazati, koliko pogrešaš snemanje z Aerosmith, ti je to nedvomno uspelo. Če bo do njega res prišlo, upam, da ti bo Steven pomagal pri ustvarjanju. Tvoj glasbeni vodnjak je namreč presahnil!