Niti slab teden časa niso potrebovali, da so na željo svetega Patrika iz naše kotline pregnali zimo. Glede na to, koliko energije so za njegov god vložili na velikem odru Orto Bara, bi lahko prešli kar direkt na maj, brez aprila vmes – Happy Ol’ McWeasel, najbolj irski slovenski bend.
Redko od Štajerca dobiš odkrito priznanje, da je v Ljubljani boljše kot v Mariboru. Da bi pa kdo rekel, da so Ljubljančani naredili ‘večjo čago’ kot vzhodni sorojaki, in to na svetovni praznik uradnega izgovora za nacejanje – malo morgen. Ampak točno to se je zgodilo. In to ovenčano z uradno potrditvijo ultimativnega benda meseca marca, Happy Ol’ McWeasel.
Najbolj zaželjen punkrock bend pri nas ne potrebuje posebne predstavitve. Če jo, sram te bodi. Glede na to, da je bil koncert popolnoma razprodan, in da sem prvič v življenju videla pri okencu Orto Bara moledovati petja in pitja željne deklice za ‘vsaj še dve karti prosim, plačamo več’ – vam to o kvaliteti zasedbe pove vse. Komur publika tako brezpogojno zaupa, da v predprodaji pokupi vse razpoložljive vstopnice in se s cele države steče v žabje mesto, očitno ima kaj ponuditi.
Foto: Žan Žak Martinjak
In seveda niso razočarali, kot še nikoli. Na McWeasle smo čakali kot na velike. S pogledi uprtimi v oder, vzkliki – in pivom v rokah. Še dobro, da so spustili matrico, sicer slednjega ne bi imeli časa varno odložiti. Ker, ko se je ljudstvo enkrat razhudilo, poti nazaj ni bilo več. Že v prve pol komada je bilo več folka v zraku kot pri tleh, in tistih pet, ki so se sprva še poskusili prek socialnih omrežij pohvaliti da niso doma, ima danes mašinerijo verjetno na servisu. Pri nepopisni energiji, ki jo v svoje nastope vlagata Moony in Ufo z izbrano družbo, gre tak odziv publike pričakovati – in tudi nikdar ne izostane, kot ne izostane vrhunski performas McWeaslov. To je bend, nad katerim bi bil navdušen še Zdravniški vestnik. V borbi proti odvečnim pivskim kalorijam, škripajočim sklepom, stresu in s komercialo okuženimi ušesi – vzemite eno karto za Happy Ol’ McWeasel. Če sta običajni dve uri terapije premalo, po potrebi dozo potrojite.
Verjetno Ljubljančani še dolgo ne bodo pozabili, kako jih je Gregor po kvaliteti čaganja postavil pred same Mariborčane. Pustimo dejstvo, da je imela v soboto v Ortu vsaka slovenska vas svojega predstavnika in da so bile domače žabe seveda procentualno razredčene. Vseeno šteje!
In Happy Ol’ McWeasel so zakon, pa naj jih vidiš prvič ali stotič!
