Včeraj, 8.3.2018 so oder ljubljanske Cvetličarne pretresli vsem dobro poznani Mi2. Ja, to je tisti band, ob katerem mlado in staro, ruralno in urbano zapoje v en glas. Ko boste brali prihajajoče besedilo predlagam, da ‘si zavrtite kakšen njihov komad in natočite zlat muškat’, da začutite vsaj delček vzdušja, ki nam ga je včeraj pričaral bend.
FOTO: Blaž Grünfeld
Vsak dan je lahko praznik
Z njimi je res vsak dan praznik, četudi to v resnici ni. A včeraj je le bil osmi marec. Dan, ko dekleta in žene dobijo stvari, ki si jih zmorejo kupiti tudi same. Facebook je bil poln nagradnih iger in lepih želja – čeprav vsi dobro vemo, da to ni bilo bistvo včerajšnjega praznika. A pustimo feministične teorije, saj te ne spadajo sem, temveč na kakšno drugo spletno stran. Napisane vrstice se zgolj trudijo seznaniti javnost z včerajšnjih koncertom. Če vas ni bilo, ste pač manjkali!
Ljubljanska Cvetličarna je ravno prav velika za solidno množico, hkrati pa še vedno dopušča intimno vzdušje. Če imate ob sebi še boljšo polovico, ki ni ravno pivo, je recept za super večer zagotovljen.
Torej. Kot prvi je na oder stopili mariborski kvintet združen pod imenom Leonart. Čeprav gre v osnovi za mlado zasedbo, slednjo sestavljajo štirje glasbeniki, ki so vsak za sebe preigrali številne odre in ki vedo, kaj točno želijo doseči s svojimi nastopi.
Zasedba nam je v dobrih 45 minutah predstavila skladbe z njihovega aktualnega prvenca, med katerimi ni manjkala niti ‘Moje mesto’, saj veste, kot pravijo tudi člani sami, tista z radija. Ocena? Odličen nastop, prepleten s številčnimi žanri in odlično, iskreno komunikacijo s publiko. Nedvomno bend, o katerem bomo še slišali.
Odličnemu uvodu je sledilo še boljše nadaljevanje, saj nas Mi2 (znova) niso razočarali. Tonč je prišel peti z vročino, kar pa niti ne bi bilo opazno, če tega ne bi izrecno omenil. Postregli so nam s pestrim repertoarjem, ki so ga baje, po njegovih in Dimekovih besedah (TUKAJ si lahko preberete naš intervju z Dimekom), kar dolgo pripravljali.
Koncert poln uspešnic
Hitov jim res ne manjka, zato z njimi ni težko zapolniti dobri dve uri dolgega koncerta. Že po otvoritvi s pesmijo ‘Brez obžalovanj’ je postalo jasno, da bi obisk koncerta lahko obžalovali le v primeru, če se slednjega ne bi udeležili. Med množico stvaritev, kot so ‘Stara duša’, ‘Moje muze’, ‘Čakal sem te kot kreten’, ‘Zbudi me za 1. maj’ človek res težko stoji na miru, kaj šele prodaja slabo voljo. Če pa opisani zmesi dodaš še ‘Sladko kot med’, ‘Čisto jebo’ in ‘Visoko pesem’ … in še številne druge mojstrovine, je recept za uspeh, za triumf, popoln.
Dejstvo, da publika v en glas prepeva vse bendove skladbe, več kot odlično dokazuje, kako zelo nepogrešljivi, za slovensko glasbeno sceno, so Mi2. Lepo je videti, da sta se prijeli tudi njihovi novi pesmi ‘Proklete vijolice’ in ‘Lanski sneg’, s katerima je bend začel napovedovati izid novega albuma.
Zaključek je bil tradicionalen; ‘Pojdi z menoj v toplice’ in ‘Odhajaš’. Pri vsem tem ne gre spregledati tudi duhovitih in domiselnih govorov med skladbami, ki skupaj s skromnostjo članov banda, pričarajo sproščeni, pristni, ljudski rock ‘n’ roll. Morda v razmislek, kaj oziroma kdo dejansko pooseblja pristno slovensko kulturo.
FOTO: Blaž Grünfeld
Za konec lahko dodamo le, da so Mi2 starajoče se duše, ki pa se še zdaleč niso izpeli. Imajo najzvestejše oboževalce, ki z veseljem prepevajo njihove pesmi, sami pa so tudi vedno boljši. Če ste jih včeraj zamudili, priporočamo obisk njihovega naslednjega (ali katerega za njim) nastopa, saj pregovorni zlati muškat in glasba v formatu MP3 še zdaleč ne moreta pričarati dejanskega vzdušja.
