Zbrana črna cerkev je včeraj še tretjič letos prejela obligatorni zakrament. Batushka, poljski black metalci ki so leta 2015 izdali prvenec ‘Litourgya’, so na mah osvojili slovenske nečiste duše. Najbolj goreče slednje so romanje letos izvedle že tretjič – januarja v Ljubljani, poleti v Tolminu in včeraj, 1. decembra še v dravski prestolnici.
Težko je ne zapaziti, kaj je na tem fenomenu tako posebnega. Batushka poleg dovršene črne melodije zamakne z ravno pravšnjo mero mistike. Brezobrazne svečeniške postave, ki v navideznem transu brez neposredne povezave s publiko izvedejo svoj uro dolg obred, sicer niso ravno še nevideni koncept. Kar jim daje dodano vrednost je etnični pridih stare slovanske religiozne tradicionale, s katero se kot skupni potomci še dodatno podzavestno poistovetimo. Elementi evangeličanskega petja, skromnost, kute, blagoslovljena voda in znamenita zlata ikona, ki zaznamuje tudi edini dosedanji album ‘Litourgya’, dajejo vtis avtentičnega staroruskega mašnega obreda. Pravoslavno skromno je poimenovanih tudi vseh osem komadov na plošči, ki so poimenovani preprosto ‘Ектения’ (‘yekteniya’ oziroma ‘litanija’), nato pa oštevilčeni. Točno tako kot litanije poteka tudi sama izvedba – od prve, do zadnje, brez prekinitev. Čas, namenjen povzdignjeni meditaciji in povezavi z Očetom. To je zaenkrat tudi ves repertoar Batushke, in tako kot o ničemer tudi o morebitnih nadaljnih projektih ne vemo še ničesar.
Foto: Žan Žak Martinjak
Štuk ni bil povsem poln, tako da je bilo prostora za vsa tradicionalna metalska razgibavanja dovolj, a se ta iz spoštovanja do temnega odrešenika seveda niso dogajala. Imeli smo pa to srečo, da so nas predpripravili domači Srd, ki so z domoljubljem ustrezno zaključili podkrepitev temeljnih vrednot. Srd, ki obvladajo poezijo tudi domače besede, so letos izdali prvenec ‘Smrti Sel’. Vsak vsaj malo sofisticiran bleker bo spoštljivo dvignil kupico ob priredbi Gregorčičeve ‘Soči’ – seveda v ustrezni preobleki. Z liste sedmih njihovih pesmi velja omeniti vsaj še naslovno ‘Smrti sel’ ter ‘Kupa trpljenja’, pa tudi nad preostalo tujojezično polovico albuma ne boste razočarani.
Foto: Žan Žak Martinjak
Kratkost, jedrnatost in intenzivnost včerajšnjega obhajanja bi morala za nekaj časa zadostovati. In spodobi se in je edino pravično, da smo v tem času vsak po svoje nekoliko pobožni. Zasnežena okolica Maribora, ki nas je še pospremila po poti nazaj v svoje luknje pa resnično napoveduje čas spokojnosti in pravo rusko zimo.
